TRADICIONALNA PRIDELAVE DOMAČEGA PLATNA TUDI V PRIHODNJE

Obravnava kompleksnega področja, kot je ohranjanje ljudskega izročila in tradicionalno izdelovanje izdelkov domače obrti, je zahtevno delo. Izdelke tradicionalne domače obrti lahko z razlogom poimenujemo, kot izdelke ljudske umetnosti. Seminarska naloga obsega skromen opis načina ohranjanja tradicionalne izdelave domačega platna.

Ohranjeno ljudsko izročilo je bogastvo, ki se ga povsem zavedajo le redki. To so izdelovalci izdelkov domače obrti, ki temelji na ljudskem izročilu. Izkušnje in tehnike izdelave teh predmetov so ostale v po večini nezapisane in se prenašajo iz roda v rod. Tradicionalni načini izdelovanja domačega platna v Beli krajini pa so z različnimi projekti ponovno oživeli. Mnoge institucije se z velikim interesom združujejo v projektih z namenom obujanja tradicije, dokumentiranja znanj in tudi izobraževanja. Znanja in izkušnje starejših generacij so najpomembnejša pri ohranjanju tradicionalnih tehnik izdelave platna kakor tudi pridelave ustreznih surovin.

UVOD

Rokodelske spretnosti posameznikov so se razvijale skozi daljša časovna obdobja. Posamezne rokodelske panoge so značilne za posamezna geografsko opredeljena področja. Ljudje so se v preteklosti z rokodelstvom ukvarjali iz nuje in potrebe po zagotavljanju osnovnih dobrin za preživetje družine. Adlešiči so kraj, ki leži na značilno kraškem svetu. Kmetijstvo v tem kraju je v preteklosti ni bilo najbolj razvito. Kraški pojavi so krojili gospodarske dejavnosti.


Lan modro cvete in je osnovna surovina za pridelavo domačega platna. Pridelava lanu in nadaljnja predelava v platno se je tu še posebej razvila. Ravno kraške uvale nudijo primerne pogoje za pridelavo lanu.

Pridelovali in uporabljali naj bi ga že v mlajši kameni dobi. Domnevajo, da je sploh najstarejša rastlina, ki so jo ljudje uporabljali za oblačila in zdravljenje. Izviral naj bi iz osrednje Azije. Več o tem preberite tukaj. V našem okolju je izključno gojena rastlina, podivjanega v naravi najdemo le redko. Pri nas je po lanu najbolj znana Bela krajina, kjer ga pridelujejo zlasti za izdelavo platna. Lan pa je tudi sicer zelo uporaben!


Izdelava lanenega platna je postopek, ki poteka skoraj celo leto. Spretnosti izdelave platna so vešči le redki posamezniki. Znanje povezano s pridelavo lanenega platna se je v preteklosti prenašalo iz roda v rod. Posamezniki, ki jim ni mar za ohranjanje ljudskega izročila in za ohranjanje tradicionalnih obrtnih panog se na mnoge načine trudijo ohraniti znanja in orodja, ki so nujna za tradicionalno pridelavo platna (Bogataj in drugi 1993). V ohranjanje ljudskega izročila se vključujejo mnoge institucije in društva. Med bolj aktivnimi na območju Občine Črnomelj so zagotovo Razvojno informacijski center Bele krajine (RIC), Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK), Krajinski park Kolpa (KP Kolpa) in drugi, osnovne šole ter različna društva.

Trenutno ZIK, RIC in KP Kolpa, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport vodijo projekt vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja.

Cilj moje naloge je s pomočjo spleta pridobiti in uporabno prikazati informacije, ki opisujejo postopke tradicionalne izdelave platna ter aktivnosti za ohranjanje ljudskega izročila.

O ČEM GOVORIMO

Bela krajina, predvsem pa področje v okolici naselja Adlešiči je poznano po ohranjanju različnih rokodelskih veščin, ki predstavljajo posamezne enote kulturne dediščine navedenih krajev. Značilne tehnike rokodelstva, ki so se razvijale skozi zgodovino so značilne še danes. Prevladujeta predvsem izdelava »velikonočnih pisanic« in izdelava domačega platna in vezenin, ki jih lahko imenujemo kot tkalsko domačo obrt. Ohranjanje in predstavitve rokodelske dejavnosti, pa predstavlja pomembne segmente kulturno turistične dejavnosti na obravnavanem območju.RIC kot povezovalni in koordinacijski organ na področju turizma in podjetništva ima tudi nalogo informiranja in spodbujanja aktivnosti na področju turizma.

Za izdelavo naloge so bili poleg poizvedovanj po spletu opravljeni tudi drugi postopki pridobivanja podatkov, intervjuji. Intervjuvane osebe so neposredno povezane s turizmom in spodbujanjem domače obrti. Imajo izkušnje tako na področju promocije kot rudi praktično z izvajanjem dejavnosti.

Tradicionalna domača obrt
Pojem domače obrti se je izoblikoval in ustalil šele v drugi polovici 19. stoletja, torej v času, ko so tej gospodarski panogi pripisovali velik pomen. Poleg hišne industrije in domače obrti zasledimo v zgodovinskem razvoju tudi poimenovanje domača ali hišna dejavnost. Domača obrt se je ponavadi prepletala s primarno kmetijsko dejavnostjo in omogočala zaposlitev določenemu številu prebivalstva, še posebej v okviru družinske skupnosti (http://styling.over.net/narodna_nosa/domace_obrti.php, 15. 3. 2010).

Izdelovalci izdelkov domače obrti
Posamezniki, ki se ukvarjajo z rokodelstvom in želijo svoje izdelke predstavljati in tržiti, kot izdelke tradicionalne domače obrti morajo za svoje izdelke pridobiti ustrezne certifikate, ki potrjujejo ustreznost izdelka. Izdelovalci domače obrti se združujejo v različnih združenjih. Eno izmed združenj je tudi združenje rokodelstvo art&craft Slovenija, ki je organizirano pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (http://www.rokodelstvo.si/izdelovalec/nada_cvitkovic, 15. 3. 2010). Vloga izdelovalcev izdelkov domače obrti je lahko zelo kompleksna. Zajema lahko področje izobraževanja, muzejsko galerijska aktivnost, sodelovanje pri promociji kraja, turizma, podjetništva kakor tudi trgovska, saj izdelke s kontroliranim poreklom lahko punudijo v prodajo. Takšne izdelke razstavljajo na različnih sejmih doma in v tujini.

Tkalstvo
Ročno tkanje lahko zasledimo že v najstarejših dobah, ko se je človek, ki je bil doma v votlinah, sedeč pri ognju, pričel ukvarjati s pletenjem raznih stebel, lubja in trav. Sčasoma je spoznal predljivost raznih rastlinskih in živalskih vlaken. Pričel jih je presti, sprva v debelejše, pozneje v tanjše niti.To je bilo eno prvih človeških odkritij – iz tankih, slabotnih vlaken spresti dolgo, močno vrv ali nit.Ostanki tkanin, najdenih v najstarejših grobovih pričajo, da je človek tkanine že od nekdaj poznal in izdeloval. Še danes se čudimo, kako je mogel s svojimi preprostimi pripomočki stkati tako fine in nežne tkanine. Najstarejši kipi in slike nam prikazujejo tudi okusno uporabo teh tkanin, opazimo umetniški čut takratnih rodov.Sodobno ročno tkalstvo se uveljavlja kot koristno opravilo pri katerem kombiniramo preje, vezave in barvne vzorce pri katerem nastane uporaben izdelek in predstavlja toplino in domačnost. Starinsko ročno tkalstvo je postalo modno in sodobno.(http://www.tkalstvo.com/ 3.4.2010)

Platno
Lan je rastlina, katere naziv je v latinščini zapisano kot »Linum utitastissimum«, kar pomeni uporaben lan. In res je uporaben za različne namene. Informacije o uporabi in pridelavi lanu segajo v čas starega Egipta. Domovina pa je verjetno Orient. Lan so v zgodovinskih obdobjih uporabljali v zdravilstvu, za izdelavo platna kakor tudi v prehrani in kot krmo. Lanena zrna so uporabna predvsem v zdravilstvu in za pridobivanje maščob. Stebla pa so osnovna surovina za pridelavo preje. V naravi se lan kot divja rastlina pojavi redko. Za pridelavo je rastlina nezahtevna. Pa vseeno terja znanja o primernosti časa sejanja kakor tudi drugih okoliščin, ki vplivajo na kaljenje in rast. Obstaja tudi pregovor, ki pravi: »Lan je lan, z njim je dela leto in dan«. Iz navedenega lahko sklepamo, da je postopek izdelave domačega platna res dolgotrajen proces, ki ga poznajo le redki. Ravno iz tega razloga je potrebno veliko energije vložiti v pridobivanje in dokumentiranje postopkov pridelave platna. Nekaj na videu.

DA NE POZABIMO

OHRANIMO TRADICIONALNE DOMAČE OBRTI
Ohranjanje domače obrti, kot segmenta kulturne dediščine na področju Bele krajine, predstavlja tako izzive, kot tudi tveganja. Različne oblike domače obrti oz. rokodelske veščine so element identifikacije in zgodovinskih značilnosti domačih obrti v navedenem okolju.



Z namenom spodbujanja in zagotavljanja minimalnih standardov ohranjanja kulturne dediščine na območju občine Črnomelj delujejo različni zavodi in organizacije.

Bela krajina, predvsem pa področje v okolici naselja Adlešiči je poznano po ohranjanju različnih rokodelskih veščin, ki predstavljajo posamezne enote kulturne dediščine navedenih krajev. Značilne tehnike rokodelstva, ki so se razvijale skozi zgodovino so značilne še danes. Prevladujeta predvsem izdelava »velikonočnih pisanic« in izdelava domačega platna in vezenin, ki jih lahko imenujemo kot tkalsko domačo obrt. Ohranjanje in predstavitve rokodelske dejavnosti, pa predstavlja pomembne segmente kulturno turistične dejavnosti.


Spodbude ohranjanju rokodelske panoge tkalstva se kažejo v obliki posrednih spodbud, ki jih RIC v sodelovanju z drugimi akterji izvaja skozi različne projekte, ki so usmerjeni predvsem v promocijo, prenos znanj kakor tudi trženje izdelkov domače obrti. Trenutno je aktiven projekt vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja »Lan od semena do gvanta«. Projekt je namenjen pridobivanju spoznanj o tradicionalni pridelavi in predelavi Lanu in izobraževanju zainteresirane javnosti. Temeljne področja izvedbe projektov so trženje, promocija in ekološki vidik pridelave surovin. Skrbnik projekta je ZIK.

Na področju trženja je pomemben vidik pridobivanje certifikatov o ustreznosti izdelkov domače obrti, kar daje posamezniku možnost in pravico pridobitve obrtnega dovoljenja za izvajanje domače obrti. Na ta način so izvajalci domače obrti zavezani k zagotavljanju ustrezne kvalitete in drugih predpisanih lastnosti izdelkov, po drugi strani pa je možno sankcionirati vse, ki bi izdelke, ki ne ustrezajo izdelkom domače obrti prodajali kot takšne. Spodbude na področju trženja so tudi v skupnem sodelovanju izvajalcev domače obrti na različnih sejmih in prireditvah. Organizacija prireditev s sejemsko dejavnostjo, kot so Jurjevanje v Beli krajini, Semiška ohcet in druge. Izvajalci domače obrti se tako lahko udeležujejo sejmov v Sloveniji in tudi v Tujini.

Na področju promocije turizma in podjetništva se spodbude izvajajo skozi sejemsko dejavnost, organizacijo prireditev in razstav ter založništvom. Pomembno vlogo pri promociji imajo tudi posamezni izvajalci, ki izvajalci domače obrti, ki z muzejsko galerijsko dejavnostjo promovirajo obrt in svoje izdelke oz. izdelke domače obrti povezane s pridelavo domačega platna. Omeniti je potrebno tudi založniško dejavnost, ki jo RIC izvaja s pripravo in natisom promocijskih materialov. Tu lahko izpostavimo vsakoletni natis , koledarja na katerem so predstavljene značilnosti bele krajine in tudi značilna domača obrt.

Ekološki vidik izvajanja projektov pa je usmerjen v uporabo naravnih materialov pridelanih in varovanje okolja.
Pri dajanju spodbud na področju ohranjanja kulturne dediščine in promocije domače obrti so tako običajno povezani RIC, ZIK in KP Kolpa. V projekte pa z različnimi vlogami vstopajo tudi Obrtna zbornica (pridobivanje mnenj in certifikatov), osnovne šole in druge izobraževalne institucije, turistična in druga folklorna društva. Nedvomno pa je pri vsem sodelovanje z izvajalci domače obrti ključnega pomena.


Izobraževalni vidik spodbud se prepleta z izvajanjem projektov ta turistični podjetniškem kakor tudi izobraževalnem področju. V procese izobraževanje so intenzivno vključeni izvajalci domače obrti, ker le ti razpolagajo s tradicionalnimi orodji in znanji. Vključevanje vidika prenosa znanja v projekte pa je na področju ohranjanja domače obrti, kot zvrsti ljudske umetnosti zelo pomembno. Prenos znanja ne pomeni samo prenos zapisanih informacij o postopku ali fazi postopka. Prenos znanja je pomemben tudi na področju prenašanja izkušenj in usposabljanja novih izvajalcev domače obrti.

Prikaz izdelkov domače obrti je vvedno predstavljen tudi folklornih prireditvah kot so Jurjevanje v Beli krajini in druge. Več na videu.

RAZMIŠLJANJE

Domača obrt ali ljudska umetnost, kot jo poimenujejo nekateri avtorji je kompleksen pojav in od nepoznavalca terja veliko želje za spoznavanje ljudskih opravil. Spoznavanje teorij je v obravnavanem primeru bi bilo mogoče razdelit na več področij, katerih obravnava bi terjala poglobljeno delo. Površinska spoznanja o pridelavi osnovnih surovin, orodij za izvajanje domače obrti, izdelava izdelkov in plemenitenje oziroma dodajanje vednosti izdelkom pa so bila osnova za pripravo naloge. Ravno zaradi kompleksnosti tematike razmišljam le o skromnem delčku aktivnosti usmerjenih v ohranjanje domače obrti in ljudskega izročila.

Organizacije, ki se aktivno vključujejo v različne delavnosti s ciljem razširjanja znanja, prikazovanja tehnik in promoviranja domače obrti je več. Nedvomno so za izvajanje te dejavnosti najbolj zainteresirani aktualni izvajalci domače obrti. Samo interes in želje pa niso dovolj. V dejavnost ohranjanja domače obrti se vključujejo različne organizacije in strukture v lokalnem okolju. Naloge povezovalcev pa izvajajo običajno ZIK, RIC in KP Kolpa. Vzajemno delo navedenih akterjev ter dodatno vključevanje lokalnih kulturno umetniških in folklornih društev pa daje skupnim projektom, usmerjenim v promocijo in ohranjanje umetnostne obrti poseben pečat avtentičnosti. Različna društva, ki skrbijo za ohranjanje ljudskega izročila in promocijo izdelkov domače obrti, pa so vedno vključena v organizacijo in promocijo Bele krajine na festivalih, sejmih in drugih prireditvah.

Za izdelovalce izdelkov domače obrti je značilno, da je na odločitev o izvajanju tovrstne dejavnosti močno vplivalo okolje. Tkalstvo, ki se je najdlje ohranilo na območju Adlešičev je bilo tudi v preteklosti tam razvito. Vsi sedanji izdelovalci teh predmetov pa ves čas svojega življenja živijo v tem okolju. Le tako so lahko od starejših generacij dobili ustrezen informacije in znanja za izvajanje delavnosti, kot se je ta izvajala tudi v preteklosti. Okolje, ki ga lahko poimenujemo tudi življenjsko okolje izvajalcev obrti je zakladnica nenapisanega ljudskega izročila povezanega z izdelovanjem domačega platna in drugih tkalskih izdelkov. Okolje primerno za sejanje lanu pa je osnovni pogoj za pridelavo surovin.

Prenos informacij in znanj na področju izvajanja domače obrti je tesno povezan s prenosom izkušenj starejših na mlajše. Običajno je bilo to v družini ali pa kot ljudsko izročilo, katero so povzemali posamezniki, ga ohranjali in prenašali naprej. Dokumentov, ki opisujejo izvajanje domače obrti »tkalstva« je malo. Izvajanje obrti se je prenašalo iz roda v rod. Dostop do znanja je zato mogoč le preko tistih, ki to znanje imajo. Tudi zato je pomembno, da se v projekte, kot je tudi aktualni projekt »Lan - od semena do gvanta« vključujejo različne organizacije in društva. Tako se bodo pridobila znanja in izkušnje, kar pa bo po vsej verjetnosti tudi ustrezno dokumentirano.

Spoznanja pridobljena pri izvajanju projektov, bi morala pri izvajalcih spodbuditi razmišljanja o ustreznem dokumentiranju in nadaljnji dostopnosti znanja zainteresirani javnosti. Znanje, kot bogastvo bi moralo biti v obliki razumljivih informacij vedno dostopno. Tako, kot naj bi bilo vsem v največji možni meri vedno dostopno znanje, pa je za izvajalce pomembna dostopnost promocijskih informacij o njihovi dejavnosti. Le ta je povezana s trženjem izdelkov.

Izdelki domače obrti, za katere komisije ugotovijo da imajo vse značilnosti takšnih izdelkov pridobijo certifikat, ki potrjuje njihovo ustreznost. Vedno so možne zlorabe. Kot zaščito bi bilo mogoče smotrno tkalske izdelke, skladno z Zakonom o industrijski lastnini, zaščiti z geografsko označbo izdelkov. Prednosti in možnosti tovrstne zaščite nameravam obravnavati v eni prihodnjih študijskih nalog. Nekatere možnosti za učinkovito promocijo turizma in podjetništva pa je mogoče zaznati tudi na področju vzpostavitve informacijskih točk.

ZAKLJUČEK

Raziskovanje interneta se nezavedno pojavi kot eden izmed postopkov pri izdelave mnogih študijskih obveznosti. Svetovni splet v svojih bazah skriva veliko uporabnega na vseh življenjskih področjih, tako naravoslovnih, kot tudi družboslovnih, če si drznem napraviti delitev le na ti dve skupini. Pri raziskovanju se uporabljal domači računalnik na katerem so poleg osnovnega operacijskega sistema nameščeni še nekateri pripomočki.





Spletni brskalnilk Mozila Firefoks mi je omogočal uporabo več iskalnikov hkrati, kar je dobro za sprotno primerjanje podatkov oz. zadetkov. Za iskanje po spletu sem uporabljal predvsem iskalnik GOOGLE. Uporabljal sem tudi druge googlove pripomočke in pa napredno iskanje.
Za iskanje po spletu sem uporabljal predvsem iskalnik google. Uporabljal sem tudi druge njegove možnosti iskanja želenih podatkov. Preizskusil sem tudi brskalnika Yahoo in Najdi.si. Z iskalnikom Najdi.si sem našel podobne zadetke oz. rezultate, kot z Googlom. Yahoo pa je ponudim manj uporabnih podatkov za izdelavo seminarske naloge. Glede na to, da sem obravnaval dela pomembnih slovenskih avtorjev na področju umetnostne zgodovine in domače obrti pa nisem imel veliko sreče pri iskanju podatkov v spletnih knjižnicah, ki so dostopne študentom FIŠ. Iskati sem poskušal tudi z metaiskalnikom Izum ter iskalnikom Web of science, ki omogočata dostop do akademskih podatkovnih baz oziroma do strokovne literature v znanstvenih revijah in člankih. Primernih vsebin v teh bazah nisem našel. Kot zaključek je bilo potrebno oblikovati še blog in vsebino preliti v drugačen format. Ker sem imel že prej objavljen prispevek v obliki bloga je bila pot do konca malo krajša.

Za iskanje podatkov sem preizkusil tudi iskalnik Wolfram Alpha, ki pa se je izkazal kot neuporaben.

Za oblikovanje teksta sem uporabil MS ofice-evo orodje Word, katerega uproabljam že dlje časa in s tem ni bilo težav.

Nekaj težav se je pojavilo pri vstavljanju videa v post bloga. Najprej je bilo potrebno na računalnik naložiti program za prenos filma iz You tuba na osebni računalnik. Program YouTube Dowmloader poiskal na spletni strani CENT, ki je dobro založena s praktičnimi programi, ki jih občasno potrebujem in so tam na voljo brezplačno. Kasneje pa je bilo potrebno zapis transgormirati v ustrezno obliko, katero je mogoče vstaviti v blog.

Skozi študij sem tudi pri drugih predmetih spoznal uporabno vrednost poznavnja spletnih baz, knjižnic in možnosti iskanja.

LITERATURA

Bogataj J, et all. (1993): Tkanje in modrotisk. Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Nacionalna univerzitetna knjižnica, Ljubljana.

SPLETNI VIRI
Domače obrti na slovenskem. Dostopno na http://styling.over.net/narodna_nosa/domace_obrti.php. (15.12.2010)

Odlok o ustanovitvi Razvojno informacijskega centra Bela krajina. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/content?id=47619 (15.12.2009)

RIC Bela krajina. »Koledar kot lepi dar 2010«. Dostopno na
http://www.belakrajina.si/sl/novice/koledar-kot-lepi-dar-2010/92 (3.3.2010)

Rokodelstvo art&craft Slovenija. Dostopno na http://www.rokodelstvo.si/izdelovalec/nada_cvitkovic (23.12. 2009)

Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja. Dostopno na http://www.vurp-partnerstvo.si/ (12.1.2010)

Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja. Aktivnosti. Dostopno na
http://www.vurp-partnerstvo.si/aktivnosti (15. 12. 2009)

Z lanom gre lažje. Dostopno na http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=12466 (12. 2. 2009)

Domače platno, slika. Dostopno na: http://lh6.ggpht.com/_UnzcyBJrg8s/RiDsxza2F7I/AAAAAAAAAGI/66HnxebIxt8/TRIS+Kani%C5%BEarica-Belokranjski+vzorec-Ob%C4%8Dina+%C4%8Crnomelj-PRODANA.JPG (15. 12. 2009)

Lan, sušenje. Dostopno na: http://www.vurp-partnerstvo.si/img/large/Slika_11.jpg (3.4.2010)

Lan, cvet. Dostopni na: http://www.vurp-partnerstvo.si/img/cvetenje_lanu/large/lan_cveti07.jpg (3.4.2010)

Projekt Planica, poljščine. Dostopno na: http://www.dinastija.si/Projekt/Poljscine-slo.html (12.4.2010)

Wikipedia. Bela krajina. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bela_krajina (20.4.2010)

Gorenjski glas, Z lanom gre lažje. Dostopno na: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=12466 (14.4.2010)

Razvojno informacijski center Bela krajina. Dostopno na: http://www.belakrajina.si/sl/turisticna-agencija/ric-bela-krajina (20.4.2010)

Zavod za izobraževanje in kulturo. Dostopno na: http://www.zik-crnomelj.eu/ (20.4.2010)

Krajinski park Kolpa. Dostopno na http://www.kp-kolpa.si/ (20.4.2010)

Izdelki domače obrti, slika. Dostopno na: http://www.sloveniaholidays.com/img/client/img43550_page.jpg (26.4.2010)

You tube. Praktični prikaz postopkov izdelave preje. Dostopno na: http://www.youtube.com/watch?v=DTco7x1CB1g (26.4.2010)

Izdelki domače obrti. Dostopno na: http://www.etno-muzej.si/files/u1/pisanice280309.jpg (26.4.2010)

Jurjevanje v Beli krajini. Najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Dostopno na: http://www.jurjevanje.si/ (15.4.2010)

Občina Semič. Semiška ohcet. Dostopno na: http://www.semic.si/turizem_prireditve_semiskaohcet.asp (15.4.2010)

Ric Bela krajina. Koledar kot lepi dar. Dostopno na: http://www.belakrajina.si/sl/novice/koledar-kot-lepi-dar-2010/92 (26.4.2010)
You tube. Jurjeavnje, oglas. Dostopno na: http://www.youtube.com/watch?v=88_xl92ved8 (26.4.2010)

Fakulteta za informacijske študije. Dostopno na: http://www.fis.unm.si/si/

Tuje baze podatkov, oddaljeni dostop. Dostopno na: http://home.izum.si/izum/ft_baze/oddaljen_dostop.htm (10.4.2010)

Google. Iskalnik Google. Dostopno na: http://www.google.si/webhp?hl=sl (20.4.2010)

Yahoo. Iskalnik Yahoo. Dostopno na: http://www.yahoo.com/ (20.4.2010)

Najdi.si. Iskalnik Najdi.si. Dostopno na: http://www.najdi.si/ (20.4.2010)

Vikipedia. Prosta spletna enciklopedija. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran (26.4.2010)

Wolfram Alpha. Iskalnik Wolfram Alpha. Dostopno na: http://www.wolframalpha.com/ (26.4.2010)

Cent. com. YouTube Downloader 2.5.4. Dostopno na: http://download.cnet.com/YouTube-Downloader/3000-2071_4-10647340.html (24.4.2010)

Mozilla Firefox. Spletni brskalnik. Dostopno na: http://www.mozilla.com/sl/ (26.4.2010)

Domače obrti na slovenskem. styling.over.net. Dostopno na: http://styling.over.net/narodna_nosa/domace_obrti.php ( 15. 3. 2010)

Ročno tkanje. Aleš Oman. Dosegljivo na: http://www.tkalstvo.com/ (3.4.2010)