

Lan modro cvete in je osnovna surovina za pridelavo domačega platna. Pridelava lanu in nadaljnja predelava v platno se je tu še posebej razvila. Ravno kraške uvale nudijo primerne pogoje za pridelavo lanu.
Pridelovali in uporabljali naj bi ga že v mlajši kameni dobi. Domnevajo, da je sploh najstarejša rastlina, ki so jo ljudje uporabljali za oblačila in zdravljenje. Izviral naj bi iz osrednje Azije. Več o tem preberite tukaj. V našem okolju je izključno gojena rastlina, podivjanega v naravi najdemo le redko. Pri nas je po lanu najbolj znana Bela krajina, kjer ga pridelujejo zlasti za izdelavo platna. Lan pa je tudi sicer zelo uporaben!
Izdelava lanenega platna je postopek, ki poteka skoraj celo leto. Spretnosti izdelave platna so vešči le redki posamezniki. Znanje povezano s pridelavo lanenega platna se je v preteklosti prenašalo iz roda v rod. Posamezniki, ki jim ni mar za ohranjanje ljudskega izročila in za ohranjanje tradicionalnih obrtnih panog se na mnoge načine trudijo ohraniti znanja in orodja, ki so nujna za tradicionalno pridelavo platna (Bogataj in drugi 1993). V ohranjanje ljudskega izročila se vključujejo mnoge institucije in društva. Med bolj aktivnimi na območju Občine Črnomelj so zagotovo Razvojno informacijski center Bele krajine (RIC), Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK), Krajinski park Kolpa (KP Kolpa) in drugi, osnovne šole ter različna društva.
Trenutno ZIK, RIC in KP Kolpa, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport vodijo projekt vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja.
Cilj moje naloge je s pomočjo spleta pridobiti in uporabno prikazati informacije, ki opisujejo postopke tradicionalne izdelave platna ter aktivnosti za ohranjanje ljudskega izročila.
Izdelava lanenega platna je postopek, ki poteka skoraj celo leto. Spretnosti izdelave platna so vešči le redki posamezniki. Znanje povezano s pridelavo lanenega platna se je v preteklosti prenašalo iz roda v rod. Posamezniki, ki jim ni mar za ohranjanje ljudskega izročila in za ohranjanje tradicionalnih obrtnih panog se na mnoge načine trudijo ohraniti znanja in orodja, ki so nujna za tradicionalno pridelavo platna (Bogataj in drugi 1993). V ohranjanje ljudskega izročila se vključujejo mnoge institucije in društva. Med bolj aktivnimi na območju Občine Črnomelj so zagotovo Razvojno informacijski center Bele krajine (RIC), Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK), Krajinski park Kolpa (KP Kolpa) in drugi, osnovne šole ter različna društva.
Trenutno ZIK, RIC in KP Kolpa, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport vodijo projekt vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja.
Cilj moje naloge je s pomočjo spleta pridobiti in uporabno prikazati informacije, ki opisujejo postopke tradicionalne izdelave platna ter aktivnosti za ohranjanje ljudskega izročila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar