RAZMIŠLJANJE

Domača obrt ali ljudska umetnost, kot jo poimenujejo nekateri avtorji je kompleksen pojav in od nepoznavalca terja veliko želje za spoznavanje ljudskih opravil. Spoznavanje teorij je v obravnavanem primeru bi bilo mogoče razdelit na več področij, katerih obravnava bi terjala poglobljeno delo. Površinska spoznanja o pridelavi osnovnih surovin, orodij za izvajanje domače obrti, izdelava izdelkov in plemenitenje oziroma dodajanje vednosti izdelkom pa so bila osnova za pripravo naloge. Ravno zaradi kompleksnosti tematike razmišljam le o skromnem delčku aktivnosti usmerjenih v ohranjanje domače obrti in ljudskega izročila.

Organizacije, ki se aktivno vključujejo v različne delavnosti s ciljem razširjanja znanja, prikazovanja tehnik in promoviranja domače obrti je več. Nedvomno so za izvajanje te dejavnosti najbolj zainteresirani aktualni izvajalci domače obrti. Samo interes in želje pa niso dovolj. V dejavnost ohranjanja domače obrti se vključujejo različne organizacije in strukture v lokalnem okolju. Naloge povezovalcev pa izvajajo običajno ZIK, RIC in KP Kolpa. Vzajemno delo navedenih akterjev ter dodatno vključevanje lokalnih kulturno umetniških in folklornih društev pa daje skupnim projektom, usmerjenim v promocijo in ohranjanje umetnostne obrti poseben pečat avtentičnosti. Različna društva, ki skrbijo za ohranjanje ljudskega izročila in promocijo izdelkov domače obrti, pa so vedno vključena v organizacijo in promocijo Bele krajine na festivalih, sejmih in drugih prireditvah.

Za izdelovalce izdelkov domače obrti je značilno, da je na odločitev o izvajanju tovrstne dejavnosti močno vplivalo okolje. Tkalstvo, ki se je najdlje ohranilo na območju Adlešičev je bilo tudi v preteklosti tam razvito. Vsi sedanji izdelovalci teh predmetov pa ves čas svojega življenja živijo v tem okolju. Le tako so lahko od starejših generacij dobili ustrezen informacije in znanja za izvajanje delavnosti, kot se je ta izvajala tudi v preteklosti. Okolje, ki ga lahko poimenujemo tudi življenjsko okolje izvajalcev obrti je zakladnica nenapisanega ljudskega izročila povezanega z izdelovanjem domačega platna in drugih tkalskih izdelkov. Okolje primerno za sejanje lanu pa je osnovni pogoj za pridelavo surovin.

Prenos informacij in znanj na področju izvajanja domače obrti je tesno povezan s prenosom izkušenj starejših na mlajše. Običajno je bilo to v družini ali pa kot ljudsko izročilo, katero so povzemali posamezniki, ga ohranjali in prenašali naprej. Dokumentov, ki opisujejo izvajanje domače obrti »tkalstva« je malo. Izvajanje obrti se je prenašalo iz roda v rod. Dostop do znanja je zato mogoč le preko tistih, ki to znanje imajo. Tudi zato je pomembno, da se v projekte, kot je tudi aktualni projekt »Lan - od semena do gvanta« vključujejo različne organizacije in društva. Tako se bodo pridobila znanja in izkušnje, kar pa bo po vsej verjetnosti tudi ustrezno dokumentirano.

Spoznanja pridobljena pri izvajanju projektov, bi morala pri izvajalcih spodbuditi razmišljanja o ustreznem dokumentiranju in nadaljnji dostopnosti znanja zainteresirani javnosti. Znanje, kot bogastvo bi moralo biti v obliki razumljivih informacij vedno dostopno. Tako, kot naj bi bilo vsem v največji možni meri vedno dostopno znanje, pa je za izvajalce pomembna dostopnost promocijskih informacij o njihovi dejavnosti. Le ta je povezana s trženjem izdelkov.

Izdelki domače obrti, za katere komisije ugotovijo da imajo vse značilnosti takšnih izdelkov pridobijo certifikat, ki potrjuje njihovo ustreznost. Vedno so možne zlorabe. Kot zaščito bi bilo mogoče smotrno tkalske izdelke, skladno z Zakonom o industrijski lastnini, zaščiti z geografsko označbo izdelkov. Prednosti in možnosti tovrstne zaščite nameravam obravnavati v eni prihodnjih študijskih nalog. Nekatere možnosti za učinkovito promocijo turizma in podjetništva pa je mogoče zaznati tudi na področju vzpostavitve informacijskih točk.